{"id":3938,"date":"2024-11-13T12:13:12","date_gmt":"2024-11-13T12:13:12","guid":{"rendered":"https:\/\/asdsovodnje.it\/?page_id=3938"},"modified":"2024-11-15T08:35:10","modified_gmt":"2024-11-15T08:35:10","slug":"zgodovina","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/asdsovodnje.it\/?page_id=3938","title":{"rendered":"Zgodovina dru\u0161tva"},"content":{"rendered":"\n

Za\u010detek slovenskega nogometa v na\u0161ih krajih<\/strong><\/span><\/h1>\n\n\n\n

Nimamo pismenih podatkov, da bi lahko vedeli kdaj so se v na\u0161ih krajih za\u010deli baviti z nogometom. Po pri\u010devanju starej\u0161ih ob\u010danov pa lahko sklepamo, da se je tu razvijal nogomet \u017ee kmalu po letu 1900, mogo\u010de pa tudi prej. V tistih letih je zadnji \u017eive\u010di grof Strassoldo v Rupi prodal vse svoje imetje kmetom in starej\u0161i va\u0161\u010dani pravijo, da naj bi zemlji\u0161\u010de \u00bbz rdi n \u00ab (to je z visokim kamnitim zidom ograjeno zemlji\u0161\u010de ob vhodu v Rupo, na desni strani Jakiljeve ulice) daroval, ali poceni prodal, ob\u010dini Miren (pod katero je takrat spadala Rupa) z namenom, da bi tam nastalo nogometno igri\u0161\u010de za krajane. Ob\u010dina Miren je pozneje zemlji\u0161\u010de prodala zasebniku in, nekje okrog leta 1933, uredila nogo – metno igri\u0161\u010de \u00bb pri \u0160tantu \u00ab v Mirnu, kjer stoji \u0161e danes.<\/span>   <\/span><\/p>\n\n\n\n

Ena najstarej\u0161ih slik na\u0161ih nogometnih ekip je prav gotovo slika nogometa\u0161ev iz Rupe iz leta 1925. Ekipo so v glavnem sestavljali rupenski fantje in je spadala v \u0161portno dru\u0161tvo \u00bb Vipava \u00ab. Njen sede\u017e je bil v Dolnjem Mirnu \u00bb pri Grabcu \u00ab, ki je bil takrat povezan z Rupo z majhnim lesenim mostom. Igri\u0161\u010de so si uredili igralci sami \u00bb v Delah \u00ab (danes \u00bb Pot v dele \u00ab v Rupi) in so tudi sami pla\u010devali najemnino zemlji\u0161\u010da kmetu. Dru\u0161tvo je bilo ustanovljeno leta 1922 in se je v glavnem bavilo s telovadbo (Sokoli) medtem ko so nogomet gojili v Rupi. Jo\u0161ko Rusjan in Viktor Buzin (brat Ven\u010deslava) sta se s kolesom odpravila v Trst, kjer sta kupila majice, hla\u010dke pa so se\u0161ile doma\u010de \u0161ivilje. Nogometne \u010devlje \u00bb tretarje \u00ab so si igralci sami pripravili tako, da so pod vsakdanje \u010devlje zabili ko\u0161\u010dke podplata.<\/span><\/p>\n\n\n

\n
\"1.
Nogometna ekipa iz Rupe leta 1925<\/span><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Ekipo so sestavljali: Ven\u010deslav Buzin, Ernest Pavleti\u010d, brata Benko in Zdravko Butkovi\u010d, brata Riko in Mirko Toma\u017ei\u010d ter brata Stanko in Evstazij Zavadlav (vsi iz Rupe); Franc Pavleti\u010d (kova\u010dev) in Albert Vinaci iz Rubij, Ludvik Primo\u017ei\u010d iz Sovodenj, Vilko Krajnik iz Pe\u010di ter Janko Ferfolja in Milan Kogoj iz Mirna. Ekipa je nastopala na raznih turnirjih in prijateljskih tekmah s \u0160parto v Gorici, v Vrtojbi, z Volgo v Solkanu, ve\u010dkrat v Ajdov\u0161\u010dini in tudi pri \u017eeleznici med Pe\u010djo in Sovodnjami (menda v \u00bb giavi \u00ab). Na bli\u017enje tekme jih je s konji na \u00bb kareti \u00ab peljal Ivo Tomsi\u010d iz Rupe, na bolj oddaljene, n.pr. Ajdov\u0161\u010dino, pa so se odpravili s kolesom.<\/span><\/p>\n\n\n\n

Ko so bili \u017ee pripravljeni na vpis v redno prvenstvo, morda z upanjem, da bi ob\u010dina zgradila igri\u0161\u010de v \u00bb zrdin u \u00ab, je fa\u0161isti\u010dna Italija prepovedala dejavnosti vsem slovenskim dru\u0161tvom. Ekipa se je raz\u0161la in igri\u0161\u010de so zgradili v Mirnu, kjer leta 1945 v prvenstvu gori\u0161kega kro\u017eka zabele\u017eimo mirensko Adrijo (za katero nastopajo tudi igralci rupenske enajsterice).<\/span><\/p>\n\n\n\n

V sezoni l. 946\/47 je Zveza dru\u0161tev za telesno vzgojo za Primorje in Trst razpisala pokrajinsko prvenstvo v nogometu za Julijsko krajino. Liga je zaobjemala ozemlje Primorske in Istre in \u0161tela kar 1 8 ekip. Na za\u010detku je nekaj nastopov opravila tudi tr\u017ea\u0161ka Ponziana, ki je pozneje tekmovala v jugoslovanski prvi zvezni ligi. Drugi \u010dlani pokrajinske lige so bili \u0160kedenj, Milje, Montebello, Gorica, Krmin, Gradi\u0161\u010de, Ronke, Tr\u017ei\u010d, Torpedo iz Reke, Pulj in Rudar iz Ra\u010d, Koper Izola, Piran, Ajdov\u0161\u010dina in Postojna. Novonastalo ekipo Gorica so sestavljali bolj\u0161i igralci raznih okoli\u0161kih dru\u0161tev iz vrst napredne slovenske in italijanske mladine, sede\u017e pa je imela v Ljudskem (trgovskem) domu v Gorici.<\/span><\/p>\n\n\n\n

Ekipa je treninge in doma\u010de tekme opravila v Mirnu, ker je igri\u0161\u010de v ulici Baiamonti v Gorici, ki je bilo sicer v lasti ob\u010dine, imel v zakupu zasebnik, ki ga je pogodbeno oddal v uporabo Pro Gorizii, ki je nastopala v eni vi\u0161jih italijanskih lig. \u010clan ekipe je bil tudi Mario Kova\u010di\u010d, ki ga potem zabele\u017eimo kot igralca Juventine, nato pa prvega trenerja \u010dlanske ekipe v Sovodnjah v sezoni 1955\/56.<\/span><\/p>\n\n\n\n

Po priklju\u010ditvi Primorske k Jugoslaviji, leta 1947, so dru\u0161tva na jugoslovanski strani obnovila ekipo Gorica (nato \u017delezni\u010der, Vozila in Hit, sedaj pa ponovno z izvirnim imenom), tokrat s sede\u017eem v \u0160empetru. Na italijanski strani se je ekipa raz\u0161la in lahko sklepamo, da si je napredna slovenska in italijanska mladina zopet sku\u0161ala urediti ekipo in igri\u0161\u010de. Ugibali bi lahko celo, da so igri\u0161\u010de na zasebnem zemlji\u0161\u010du v Sovodnjah zgradili prav v ta namen.<\/span><\/p>\n\n\n

\n
\"Nogometna
Nogometna ekipa iz Sovodenj leta 1952<\/span><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Leta 1947 je bila v Lo\u010dniku ustanovljena ekipa Juventina (morda naslednica prej\u0161nje ekipe Gorica). Prvi dve leti je nastopala na igri\u0161\u010du v Mo\u0161u, naslednjih \u0161est pa v Sovodnjah. Leta 1951 je na ob\u010dnem zboru dru\u0161tva v odbor vstopila ve\u010dina \u0160tandre\u017ecev, ki je izglasovala premik dru\u0161tva iz Lo\u010dnika v \u0160tandre\u017e. Leta 1955 so tja prenesli \u0161e ekipo, na veliko veselje vseh \u0160tandre\u017ecev. Odhoda pa so se \u0161e bolj veselili Sovodenjci, ki so tako pridobili nogometno igri\u0161\u010de in sestavili nogometno ekipo.<\/span><\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

1955 – 1960<\/strong><\/span><\/h2>\n\n\n\n

Primorski Dnevnik je dne 28. septembra 1955 objavil naslednje kratko sporo\u010dilo: \u201cV Sovodnjah, kjer je igri\u0161\u010de ostalo prazno, snujejo novo ekipo, ki bo verjetno imela ime Sovodnje in bo igrala v II diviziji \u201d. To se je zgodilo potem ko si je \u0161tandre\u017eka Juventina, ki je dotlej koristila sovodenjsko igri\u0161\u010de, uredila svojo igralno povr\u0161ino v \u0160tandre\u017eu in tja preselila vso svojo dejavnost. Lepo sovodenjsko igri\u0161\u010de, ki je v vseh povojnih letih opravljalo pomembno vlogo pri \u0161irjenju telesne kulture in narodne zavesti med gori\u0161kimi Slovenci, je tako ostalo za kratek \u010das neizkori\u0161\u010deno, vendar so se v vasi kmalu na\u0161li ljudje, ki so postavili temelje nogometu v Sovodnjah. Prvi zametki nogometne dejavnosti so se sicer pojavili mnogo prej, saj so se po slovenskih vaseh na Gori\u0161kem vrstili \u00f8tevilni turnirji, na katerih je sodelovala tudi sovodenjska ekipa.<\/span><\/span><\/p>\n\n\n\n

Temeljni kamen dru\u0161tva so postavili poleti leta  1955 na vrtu gostilne \u201cpri Mirkotu \u201d v Sovodnjah, kjer so se sestali doma\u010di \u0161portniki in imenovali prvi odbor, ki so ga sestavljali: Jo\u017eef Pelicon – predsednik, Mirko Hmeljak – tajnik in odborniki Janko Coti\u0153, Aldo Vi\u017eintin in Danilo Coti\u010d. Glede na takratne nelahke in zapletene politi\u010dne razmere je dru\u0161tvo prevzelo uradni naziv \u201cSociet\u00e0 Sportiva Savogna\u201d a je bilo v zamejski stvarnosti vselej razpoznavno kot \u0160D Sovodnje. Tak\u0161en uraden slovenski naziv je dru\u0161tvo doseglo mnogo let kasneje. \u010clansko mo\u0161tvo je prvi\u010d nastopilo na uradnem prvenstvu italijanske nogometne zveze v sezoni l. 955\/1956 pod vodstvom trenerja Marija Kova\u010di\u010da iz Gorice, ki je vodil tudi mladinsko ekipo. Kova\u010di\u010d se je odlikoval po strokovnosti in po\u017ertvovalnosti, predvsem pa je pokazal veliko razumevanje na\u0161e narodnostne \u0161portne stvarnosti in jo posredoval igralcem, ki so kasneje postali vodilni \u0153lani dru\u0161tvene dejavnosti. Po enoletnem mandatu je predsednika Pelicona nasledil Janko Coti\u010d, po nekaj letih pa je tudi Mario Kova\u010di\u010d zapustil teh – ni\u017eno vodstvo dru\u0161tva in ga prepustil najprej Niniju Peternelu, ki mu je nato nasledil Donda iz Gorice. Uspe\u0161nost sovodenjskega nogometa se je pokazala tudi v kakovosti nekaterih igralcev, ki so prestopili k ekipam vi\u0161jega razreda, kot je bila takrat Pro Gorizia, ki je nastopala v dr\u017eavni \u010detrti ligi. Za gori\u0161ki klub so zaigrali Gianni in Bruno Marson, Lado Cijak, Rudi Vi\u017eintin in Romano Devetak.<\/span><\/p>\n\n\n

\n
\"Sezona
Sezona 1956\/57, \u010dlansko mo\u0161tvo<\/span><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

1960 – 1970<\/strong><\/span><\/h2>\n\n\n\n

Po za\u010detnih finan\u010dnih in organizacijskih te\u00e6avah prvih let, ko si je dru\u0161tvo utiralo pot v krajevnem \u0161portnem okolju, je desetletje 1960 -1970 pomenilo obdobje razvoja in rasti. Dru\u0161tvo je sestavilo tri ekipe, \u010dlansko in dve mladinski. Prav mladinske ekipe so bile zelo pomembne za dru\u0161tvene dejavnosti, saj so jih sestavljali izklju\u010dno doma\u010di igralci, ki so prihajali dejansko iz vseh vasi sovodenjske ob\u010dine. Tudi tehni\u010dno vodstvo so prevzeli doma\u010di trenerji, med katerimi moramo izpostaviti \u201csteber in du\u0161o\u201d sovo – denjskega nogometa Giannija Marsona, ki je vzgojil tudi mnogo mlaj\u0161ih trenerjev.<\/span><\/p>\n\n\n

\n
\"Sezona
Sezona 1959\/60, mo\u0161ko \u010dlanstvo<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Proti koncu petdesetih in na za\u010detku \u0161estdesetih let je bila v Sovodnjah priljubljena \u0161e druga \u0161portna panoga in sicer namizni tenis. Delovanje se je odvijalo v dvorani pri Kuzminovih, kjer so fantje prirejali turnirje in sre\u0153anja z drugimi skupinami na Gori\u0161kem. Med leti 1963 in 1965 so Sovodenjci, ki so delovali v sklopu \u0161portnega dru\u0161tva, pod imenom Vrba nastopili na tudi na uradnih prvenstvih de\u017eelnega zna\u010daja.<\/span><\/p>\n\n\n\n

Zanimanje za to \u0161portno zvrst je po\u010dasi splahnela in ob dodatnem uveljavljanu nogometa, so v Sovodnjah za\u010deli razvijati novo dejavnost, t.j. mo\u0161ko odbojko. Z \u017eogo ob mre\u017ei so se zabavali predvsem v poletnih mesecih na plo\u0161\u010di ob kulturnem domu v Sovodnjah. Ekipa je sodelovala na raznih turnirjih in neuradnih tekmovanjih. Redno se je udele\u017eevala vsezamejskih Slovenskih \u0161portnih iger in memoriala \u201cMirko Filej\u201d.<\/span><\/p>\n\n\n\n

Nekaj let po mo\u0161ki, to\u010dneje leta 1970, so ustanovili tudi \u017eensko odbojkarsko ekipo, ki je \u017ee istega leta nastopila na rednem prvenstvu. \u017dal pa sta imeli ekipi dokaj kratko \u017eivljenje.  Zaradi pomanjkanja pokritega prostora, ki bi omogo\u010dal treniranje in igranje skozi vse leto, je odbojkarska dejavnost zamrla \u0161e nekaj let kasneje.<\/span><\/p>\n\n\n\n

Na za\u010detku \u0161estdesetih let se je kot strela z jasnega pojavila neverjetna novica: skozi Sovodnje je dr\u017eava na\u010drtovala speljati avtocestni odsek, ki naj bi v diagonali presekal prav nogometno igri\u0161\u010de. Dru\u0161tveno vodstvo se je zdru\u017eilo v skupnem boju z ostalimi va\u0161kimi komponentami in postavilo zahtevo, da bi nova cesta ne razpolovila vasi in hkrati uni\u010dila igri\u0161\u010de, za katerega je sovodenjska skupnost veliko \u017ertvovala in bila ponosna nanj. Glavna zahteva Sovodenjcev je bila, da naj igri\u0161\u010de ostane tam kjer je. Po dolgih pogajanjih je le pri\u0161lo do kompromisne re\u0161itve, tako, da je gradbeno podjetje ob zaklju\u010dku cestnih del, igri\u0161\u010de ponovno zgradilo nad avtoce – sto. Taka re\u0161itev je mnogo let predstavljala edinstveni primer v dr\u017eavnem merilu.<\/span><\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Za\u010detek slovenskega nogometa v na\u0161ih krajih Nimamo pismenih podatkov, da bi lahko vedeli kdaj so se v na\u0161ih krajih za\u010deli baviti z nogometom. Po pri\u010devanju starej\u0161ih ob\u010danov pa lahko sklepamo, da se je tu razvijal nogomet \u017ee kmalu po letu 1900, mogo\u010de pa tudi prej. V tistih letih je zadnji \u017eive\u010di grof Strassoldo v Rupi… <\/p>\n

<\/div>\n

Read More<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-3938","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/asdsovodnje.it\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/3938","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/asdsovodnje.it\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/asdsovodnje.it\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/asdsovodnje.it\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/asdsovodnje.it\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=3938"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/asdsovodnje.it\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/3938\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4140,"href":"https:\/\/asdsovodnje.it\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/3938\/revisions\/4140"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/asdsovodnje.it\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=3938"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}